Alt Text
Strokovna sekcija že trideset let sledi ciljem in nalogam, ki jih je zapisal prvi izvršni odbor sekcije – oblikovanje novih enotnih programov kontinuiranega izobraževanja; spremljanje dosežkov znanosti in tehnike na področju nujne medicinske pomoči; oblikovanje enotne doktrine na področju nujne medicinske pomoči in reševalne dejavnosti v Sloveniji; dokumentiranje opravljenega dela po enotni metodologiji in znanstvenoraziskovalno delo ter publiciranje strokovnih gradiv na področju nujne medicinske pomoči in reševalne dejavnosti.
Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana sekcija-resevalcev@zbornica-zveza.si

ZGODOVINA

Nekaj iz zgodovine reševalne dejavnosti v Sloveniji

Zametki reševalne dejavnosti v Sloveniji segajo v leto 1870, ko se je v okviru mesta Ljubljane ustanovila ekipa Ljubljanske prostovoljne požarne obrambe, ki se je kasneje preimenovala v Prostovoljno gasilsko in reševalno društvo Ljubljana. To je bil predhodnik Reševalne postaje, ki je v sklopu društva pričela delovati leta 1903. Vozni park so sestavljali vozovi s konjsko vprego.

V letu 1905 so bili sprejeti sklepi, ki so določali obseg dela takratne Reševalne postaje. Prvo pomoč so nudili:
  • pri nezgodah na cestah, ulicah, tovarnah, veselicah;
  • pri zastrupitvah;
  • pri nenadnih obolenjih, ki ogrožajo človekovo življenje;
  • pri duševnih boleznih, ko je imel bolnik spričevalo za sprejem v bolnišnico za duševno bolne;
  • pri težjih porodih;
  • pri transportu bolnikov v hiralnico in iz zavoda domov.
V času po I. svetovni vojni beležimo nastanek reševalne službe tudi na Jesenicah. Prvi dokumentirani dokaz o delovanju medicinske sestre na področju reševanja je iz leta 1932, ko se je na nekaterih vožnjah vozniku in pomočniku pridružila medicinska sestra babica. Sistematično zaposlovanje zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester se je na reševalnih postajah pričelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Kljub temu, da zametki reševalnih služb v večini slovenskih krajev segajo bolj ali manj v čas pred II. svetovno vojno (veliko reševalnih služb oz. postaj je delovalo v okviru gasilskih društev), je reševalna dejavnost doživela največji razmah v letih po II. svetovni vojni, ko je bila ustanovljena večina slovenskih reševalnih postaj in služb. Naslednje zelo pomembno obdobje v razvoju reševalne dejavnosti so devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se prične razvoj sodobne reševalne službe. Reševalna vozila so vse bolj opremljena s sodobno opremo, ki je primerljiva (včasih tudi boljša) s tisto, ki jo uporabljajo sodobne reševalne službe v svetu, predvsem v ZDA. Prav tako se začenja višati raven izobrazbe in usposobljenosti zaposlenih v reševalni dejavnosti. Zaposluje se vse več zdravstvenih tehnikov, pojavijo pa se že težnje in tudi zaposlovanje kadra z višjo oz. visoko stopnjo izobrazbe.

Ustanovitev strokovne sekcije

28.09.1990 se je zbrala skupina zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester, zaposlenih na različnih reševalnih postajah in službah ter zdravstvenih domovih po Sloveniji in se ob podpori zdravnikov – kirurgov na ustanovni skupščini v UKC Ljubljana odločila, da se strokovno povežejo in organizirano delujejo v okviru Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Strokovna organiziranost, medsebojna povezanost, izmenjava izkušenj in poenotenje strokovnega dela so bili glavni razlogi, ki jih je takratni iniciativni odbor navedel kot razloge za ustanovitev Sekcije zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester - reševalcev.

Novoustanovljena sekcija je zapisala naloge, ki jih želi izpolniti:
  • oblikovanje novih enotnih programov kontinuiranega izobraževanja
  • spremljanje dosežkov znanosti in tehnike na področju nujne medicinske pomoči,
  • oblikovanje enotne doktrine na področju nujne medicinske pomoči in reševalne dejavnosti v Sloveniji,
  • dokumentiranje opravljenega dela po enotni metodologiji,
  • znanstvenoraziskovalno delo in publiciranje.
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov reševalcev je od svoje ustanovitve do danes je dosegla že več zastavljenih ciljev. Organizirali smo že nekaj okroglih miz in srečanj, ki so obravnavala strokovnost v reševalni dejavnosti, uporabo novih pripomočkov. Redno pripravljamo strokovna srečanja z izbranimi vsebinami, ki so pomembne za delo reševalcev in se trudimo slediti trendu in razvoju dejavnosti.

Že takoj po ustanovitvi so se dogovorili, da bodo izdali časopis ZTR (zdravstveni tehnik reševalec) POROČEVALEC, ki bo informativne narave in bo predvsem skrbel za prikaz dobre domače prakse in predstavitev dela reševalcev po svetu.

Do danes smo pripravili naslednja strokovna srečanja:
  1. Imobilizacija hrbtenice (Velenje, 27.09.1995)
  2. Urgentni porod (1995)
  3. Terapija s kisikom v predbolnišničnem okolju (Ig pri Ljubljani, 14.03.1996)
  4. Kardiologija in kardiopulmonalna reanimacija v predbolnišničnem okolju (Maribor, 04.04.1996)
  5. Strokovno srečanje in občni zbor (Kranj, 12.03.1997)
  6. Kardiologija in KP reanimacija v predbolnišničnem okolju (Atomske toplice, 16.05.1997)
  7. Kardiopulmonalno oživljanje otroka (Krško, 14. - 15.11.1997)
  8. Obravnava psihiatričnega bolnika v prehospitalnem okolju (Ljubljana, 16.04.1998)
  9. Strokovni ogled reševalnega centra v Udinah v Italiji (Udine, 26.05.1998)
  10. Toplotne poškodbe in prelomi III. in IV. stopnje – amputacije (Nova Gorica, 02. - 03.10.1998)
  11. Interpretacija EKG-ja v predbolnišničnem okolju (Velenje, 14.04.2000) – izdana prva skripta, še vedno je dostopna v nekaterih zasebnih arhivi
  12. Transport bolnika / poškodovanca (Ljubljana, 22.09.2000) – izdan prvi vezan zbornik predavanj, dostopen je tudi na spletni strani Zbornice – Zveze, kot tudi vsi kasnejši
  13. Dispečerstvo v zdravstvu (Ljubljana, 08.05.2001) – izdan zbornik predavanj
  14. Politravma v predbolnišničnem in bolnišničnem okolju (Debeli Rtič, 23. - 24.11.2001) – izdan zbornik predavanj
  15. Zastrupitve v predbolnišničnem okolju (Maribor, 17.04.2002) – izdan zbornik predavanj
  16. Uporaba pripomočkov za imobilizacijo in tehnično reševanje v PNMP (Ig pri Ljubljani, 19. - 20.11.2002) – izdan zbornik predavanj
  17. Nujna stanja ginekologiji in porodništvu ter porod na terenu (Gorišnica, 12. april 2003) – izdan zbornik predavanj
  18. Predbolnišnična obravnava urgentnega internističnega bolnika (Postojna, 20. – 21. november 2003) – izdan zbornik predavanj
  19. Tehnično reševanje v predbolnišničnem okolju - Reševanje z višine in globine (Bohinjska Bela v sodelovanju z Gorsko šolo Slovenske vojske 5. in 6. aprila ter 9. in 10. aprila 2004) – izdan zbornik predavanj
  20. Otrovanja 2004 (Hrvaško - Slovenskem simpoziju 23. - 24. oktobra 2004)
  21. Predbolnišnična obravnava urgentnega nevrološkega bolnika (Zdravilišče Laško 19. novembra 2004) – izdan zbornik predavanj
  22. Predbolnišnična obravnava nujnih stanj pri otrocih (Bovec, 12. - 13. maja 2005) – izdan zbornik predavanj
  23. Imobilizacija s sodobnimi pripomočki (Ig, 10. februar 2006) – izdan zbornik predavanj, še vedno predstavlja osnovno gradivo – učbenik za imobilizacijo za reševalce
  24. Nujni ukrepi v predbolnišnični nujni medicinski pomoči (Kranjska Gora, 21. – 22- april 2006) – izdan zbornik predavanj
  25. Ukrepanje ob množičnih nesrečah (Ig, 27. oktober 2006) – izdan zbornik predavanj
  26. Nujna obravnava starostnika v predbolnišničnem okolju (Čatež ob Savi, 20. – 21. april 2007) – izdan zbornik predavanj
  27. Zdravstveni reševalec – poklic, poslanstvo ali izziv (Ig, 26. oktober 2007) – izdan zbornik predavanj
  28. Opekline, amputacije, blast in crush poškodbe v PBO (Moravske Toplice, 18. – 19. april 2008) – izdan zbornik predavanj
  29. Imobilizacija hrbtenice – učna delavnica s preizkusom znanja (Moravske Toplice, 19. april 2008) – izdan prvi zbornik predavanj na mulitimediji
  30. Modra luč (Žalec, Vransko – 24. oktober 2008) – izdan zbornik predavanj
  31. Nujna internistična stanja v PBO – sladkorna bolezen (Rogaška, 17. – 18. april 2009) – izdan zbornik predavanj
  32. Temeljni postopki oživljanja z AED – učna delavnica (Rogaška, 18. april 2009) – izdan zbornik predavanj, ki je predstavljal temeljno učno gradivo za vse delavnice TPO, ki so bile izvedene v nadaljevanju
  33. Od reševalca do reševalca v zdravstvu – 20 let Sekcije reševalcev v zdravstvu (Gozd Martuljek, 27. – 28. marec 2010) – izdan zbornik predavanj
  34. Obravnava pacientov z nalezljivimi obolenji v predbolnišničnem okolju (Ig, 08. oktober 2010) – izdan zbornik predavanj
  35. Zdravila v rokah reševalca (Velenje, 15. – 16. april 2011) – izdan zbornik predavanj
  36. Dihalna pot (Maribor, 21. oktober 2011) – izdan zbornik predavanj, ki je predstavljal temeljno učno gradivo za vse delavnice Oskrbe dihalne poti, ki so bile izvedene v nadaljevanju, do leta 2022 je bilo izvedeno 13 delavnic
  37. Droge – prepoznavanje in ukrepanje v predbolnišničnem okolju (Rogla, 20. – 21. april 2012) – izdan zbornik predavanj
  38. Prepoznavanje in ustrezno ukrepanje ob življenjsko ogroženem pacientu (Portorož, 19. – 20. april 2013) – izdan prvi recenziran zbornik predavanj, od takrat dalje so vsi zborniki recenzirani
  39. Akcidentalna stanja na terenu (Celjska koča, 08. – 09. maj 2014) – izdan recenziran zbornik predavanj
  40. Interpretacija EKG na terenu (Celje, 20. novembra 2014) – izdan recenziran zbornik predavanj, ki je predstavljal temeljno učno gradivo za vse delavnice iz Interpretacije EKG, ki so bile izvedene v nadaljevanju, do leta 2022 je bilo izvedeno 12 delavnic
  41. Ogrožen otrok na terenu in spremembe sistema NMP (Golte, 23. – 24. april 2015) – izdan recenziran zbornik predavanj
  42. Znanja, veščine in kompetence reševalcev (Zreče, 15. in 16. april 2016) – izdan recenziran zbornik predavanj
  43. Triaža ob veliki nesreči in posvet vodij reševalnih postaj (Zreče, 31.03. in 01.04.2017) – zbornik ni bil izdan, udeleženci so prejeli izročke predavanj
  44. Varnost reševalcev nikoli ni bila samoumevna (Zreče, 11. in 12.- april 2019) – izdan recenziran zbornik predavanj
  45. 30 let sekcije reševalcev v zdravstvu (Zreče, 17. in 18. marec 2022)
  46. Oskrba poškodovancev v zunajbolnišnični NMP (Zreče, 23. in 24. marec 2023)
Sekcija reševalcev aktivno sodeluje skupaj s Sekcijo MS in ZT v urgenci pri pripravi Mednarodnih simpozijev o urgentni medicini, ki jih vsako leto v Portorožu organizira Slovensko združenje za urgentno medicino. V letu 2021 je bil organiziran že 27. mednarodni simpozij. Samostojno pripravimo in izvajamo programski del srečanja, ki je namenjen zdravstvenim tehnikom in medicinskim sestram. Leta 2010 je Sekcija reševalcev v zdravstvu podpisalo pogodbo s Hrvatskim zavodom za hitno medicino, ki je le potrdil dobro sodelovanje z reševalci in nujno medicinsko pomočjo na Hrvaškem. Leta 2010 je sekcija začela z aktivnim sodelovanjem na področju organizacije reševanja množične nesreče in se združila s sekcijo travmatologov pri SZD. Skupaj so leta 2013 ustanovili novo strokovno sekcijo pri SZD – ukrepanje zdravstva ob velikih nesrečah, ki redno dvakrat letno pripravlja mednarodne tečaje usposabljanja za reševanje množične nesreče.

Za pozna osemdeseta leta in predvsem devetdeseta je značilno, da je v reševalni dejavnosti zaposleno več zdravstvenih tehnikov, ki namesto voznikov, opravljajo delo voznika - reševalca in niso le spremljevalci - reševalci. Vedno več reševalcev ima tudi že višjo in visoko strokovno izobrazbo. Sekcija je posvetila veliko pozornosti in vpliva za ureditev kadrovskih standardov in normativov, ki bodo omogočili optimalne pogoje za opravljanje dela. Nujna je profesionalizacija reševalne dejavnosti. Leta 2008 je z objavo Zakona o plačah v javnem sektorju in kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstvu ter posledično v splošnem dogovoru bilo dokončno urejeno financiranje visoko izobraženih izvajalcev zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči in v reševalni dejavnosti. Preostala leta je Sekcija bdela nad doseženim standardom in s spodbudami pomagala pri kadrovski preobrazbi, saj se je v dobrih 5 letih zgodil formalni izobrazbeni preobrat na večini reševalnih služb. V letu 2017 je večino predvidenih delovnih mest že ustrezno kadrovsko zasedeno. Trenutno, v letu 2022 je v sistemu NMP in reševalne dejavnost več kot 700 diplomiranih zdravstvenikov in več kot 800 zdravstvenih reševalcev.

Od ustanovitve leta 1990 so sekcijo vodili naslednji predsedniki in predsednica:

Andrej Fink (1990 - 1993)
Ranko Djokič (1993 - 1994)
Valentina Lukan (1994 - 1995)
Andrej Fink (1995 - 1997)
Darko Čander (1997 - 2001)
Anton Posavec (2001 - 2005)
Jože Prestor (2005 - 2013)
Darko Čander (2013 - 2017)
Danijel Andoljšek (2017 -2022)

Cilji, ki so si jih zadali ustanovitelji sekcije leta 1990, so aktualni še danes. Pridobljeno znanje je potrebno redno obnavljati in nadgrajevati. V ta namen je Sekcija v letih 2003 in 2004 iz vrst svojih aktivnih članov usposobila 32 inštruktorjev in predavateljev. Vsi so opravili skupaj štiridnevno usposabljanje v učnem centru URSZR na Igu. Pridobitev naziva inštruktor ter predavatelj je verificirala tudi komisija za izobraževanje pri Zbornici zdravstvene in babiške nege. Danes predavatelji in inštruktorji predstavljajo za Sekcijo bogato dediščino znanja in veščin, saj aktivno sodelujejo pri pripravi in predvsem izvedbi strokovnih srečanj in delavnic. Pridružilo se je veliko mladih obetavnih strokovnjakov, ki so opravili inštruktorsko in predavateljsko usposabljanje pri sorodnih organizacijah. Poleg izobrazbene prenove izvajalcev reševalne dejavnosti je značilna tudi aktivno vloga reševalcev na različnih nivojih. Vse več jih je v izobraževalnih inštitucijah habilitiranih kot predavatelji in strokovni sodelavci, mnogi so se podali v vrhnji management in sodelujejo pri upravljanju zdravstvenih zavodov. Zaposlili so se tudi na ministrstvu za zdravje in sodelovali pri kreiranju zdravstvene politike, uspešni so tudi pri prevzemanju funkcij v matični strokovni organizaciji, saj je že tretji mandat podpredsednik organizacije reševalec.

Sekcija reševalcev je v letu 2003 spremenila naziv v Sekcijo reševalcev v zdravstvu in istočasno zamenjala tudi logotip. Strokovno združenje mora v prvi vrsti povezovati in zastopati vse slovenske reševalce. Leta 2004 je IO Sekcije največ energije posvečal oblikovanju nacionalnega poklicnega standarda Zdravstveni reševalec, ki smo ga pripravljali v sodelovanju z Zbornico Zvezo, UKC Ljubljana in Centrom za poklicno izobraževanje. Poklicni standard je bil v letu 2005 dokončno oblikovan.
Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) je skladna z Bolonjsko deklaracijo o vse življenjskem izobraževanju. V letu 2006 se je registrirala že prva učna baza za pripravo na izpit iz NPK, konec leta 2009 pa je Sekcija licencirala devet potrjevalcev oziroma izpraševalcev pri državnemu izpitnemu centru. V letu 2010 je pridobilo certifikat Zdravstveni reševalec prva skupina reševalcev, danes je že več kot 800 nosilcev certifikata.

Eden od pomembnih ciljev Sekcije reševalcev v zdravstvu je krepitev vloge in prepoznavnost poklica zdravstvenega reševalca v družbi. Poleg stalne skrbi za profesionalno in strokovno rast Sekcija podpira tudi vse oblike združevanja in povečevanja pripadnosti poklicni skupini. 19. januarja 2005 smo organizirali srečanje naših članov na Rogli, kjer smo izvedli prvo tekmovanje reševalcev v zdravstvu v veleslalomu. Od takrat se redno srečujemo na pobočjih Rogle vsako leto v sredini
januarja.

ZTR POROČEVALEC je po začetnem navdušenju sčasoma usahnil, izkušnje smo izmenjavali večinoma na strokovnih srečanjih. Kljub temu je v letu 2002 ponovno vzniknila pobuda in je Izvršni odbor strokovne sekcije reševalcev novembra 2003 sprejel interni Pravilnik o delovanju spletnega portala www-resevalci.org, s čimer je bila pridobljena pravna polaga za razširitev delovanja sekcije na medmrežju. Spletni portal Sekcije reševalcev v zdravstvu sestavljajo vhodna stran s povezavami, forum z možnostjo sodelovanja in izmenjavo mnenj v različnih vsebinskih sklopih ter spletni časopis »reševalec«. Za spletni časopis je Sekcija pridobila mednarodno standardno serijsko številko - ISSN pri Narodni in univerzitetni knjižnici. Prvo številko smo dočakali februarja 2006. Izdajanje novih številk, za katerimi se skriva veliko prostovoljnega dela, bogatijo priloge, ki jih predstavljajo diplomska dela članov Sekcije reševalcev v zdravstvu ter digitalna izdaja zbornikov predavanj s preteklih strokovnih srečanj. Na žalost so bile izdane le tri številke spletnega časopisa, potem je pobuda ponovno zamrla.

Največje bogastvo znanja je v izdanih zbornikih predavanj s strokovnih srečanj. Prvi zbornik, ki je bil izdan v vezani obliki, je sekcija objavila 22. septembra 2000. Urednik je bil Anton Posavec, zbornik je imel že tudi kataložni zapis CIP in ISBN. Enako so bili oblikovani tudi vsi kasnejši zborniki, od leta 2013 dalje so vsi zborniki tudi strokovno recenzirani. Leta 2008 smo izdali prvo publikacijo na multimediji, od takrat pa še tri vsebine, nekatere tudi v več ponatisih. Sekcija reševalcev je leta 2010 pridobila sklep za izvajanje obvezne vsebine TPO z AED licenčnega obdobja za izvajalce dejavnosti zdravstvene in babiške nege. V 7. letih smo usposobili več tisoč izvajalcev iz temeljnih postopkov oživljanja. Pripravili smo tudi več namenskih delavnic, namenjenih boljši kakovosti dela reševalcev na terenu, med katerimi sta najbolje sprejeta delavnici Interpretacije EKG zapisa in Oskrba dihalne poti in umetna ventilacija na tereni. Poleg teh izvajamo tudi delavnice imobilizacije s sodobnimi pripomočki, obravnava otrok na terene in reševanje množične nesreče, triaža in komunikacija.

Leta 2007 je skupina reševalcev in medicinskih sester iz ZD Slovenske Konjice povabile k sodelovanju Sekcijo reševalcev v zdravstvu in Slovensko združenja za urgentno medicino. Skupaj so organizirali prvo tekmovanje ekip NMP na Rogli. Leta 2012 je ZD Slovenske Konjice prosil Sekcijo reševalcev, da prevzame odgovornost za priprave organizacijo tekmovanj ekip in NMP. Vlada RS je v letu 2015 na predlog Ministrstva za zdravje Strokovno izobraževalno tekmovanje ekip iz NMP uvrstila v načrt izvajanja nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji. V skladu z omenjenim načrtom naj bi se udeleženci usposabljali za ukrepanje v primeru nujnih stanj na terenu, v učnih delavnicah in na simulatorjih, izvedena pa bo tudi vaja za reševanje množične nesreče. Tudi v predlogu Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji od 2016 do 2022 ostaja izvedba strokovno izobraževalnega tekmovanje ekip nujne medicinske pomoči Slovenije sestavni del usposabljanja, katerega nosilca sta Zbornica - Zveza, Sekcija reševalcev v zdravstvu v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje. V letu 2019 je bilo izvedeno že tradicionalno trinajsto tekmovanje na Rogli, po epidemiji pa v septembru 2022 štirinajsto.

Pripravil: Jože Prestor

Zgodovinski dokumenti